Aluminij (Al) je najpogostejši kovinski element v zemeljski skorji. V kombinaciji s kisikom in vodikom tvori boksit, ki je najpogosteje uporabljen aluminij pri rudarjenju rude. Prva ločitev aluminijevega klorida od kovinskega aluminija je bila leta 1829, vendar se je komercialna proizvodnja začela šele leta 1886. Aluminij je srebrno bela, trda in lahka kovina s specifično težo 2,7. Je dober prevodnik električne energije in zelo odporen proti koroziji. Zaradi teh lastnosti je postal pomembna kovina.Aluminijeva zlitinaima lahko vezivno trdnost in se zato uporablja v najrazličnejših panogah.

 
Proizvodnja aluminijevega oksida porabi 90 % svetovne proizvodnje boksita. Preostanek se uporablja v panogah, kot so abrazivi, ognjevzdržni materiali in kemikalije. Boksit se uporablja tudi pri proizvodnji cementa z visoko vsebnostjo aluminijevega oksida, kot sredstvo za zadrževanje vode ali kot katalizator v naftni industriji za premazovanje varilnih palic in talilov ter kot talilo za proizvodnjo jekla in ferozlitin.

Aluminij se uporablja v električni opremi, avtomobilih, ladjah, proizvodnji letal, metalurških in kemičnih procesih, domači in industrijski gradnji, embalaži (aluminijasta folija, pločevinke) ter kuhinjskih pripomočkih (namizni pribor, lonci).

 
Aluminijasta industrija je začela z razvojem tehnologije za recikliranje materialov z vsebnostjo aluminija in ustanovila lasten zbirni center. Ena glavnih spodbud za to industrijo je bila vedno zmanjšanje porabe energije, saj ena tona aluminija proizvede več kot ena tona primarnega aluminija. To vključuje 95-odstotno proizvodnjo tekočega aluminija iz boksita za prihranek energije. Vsaka tona recikliranega aluminija pomeni tudi prihranek sedmih ton boksita. V Avstraliji 10 % proizvodnje aluminija izvira iz recikliranih materialov.